Razlike med starodavnim Egiptom in Mezopotamijo

Uvod

Stare civilizacije Mezopotamije in Egipta so olajšale reke, ki so tekle v njihovi sredini. Evfrat, Tigris in Nil so odlagali mulj vzdolž obrežja, zaradi česar je bila sosednja zemlja izjemno rodovitna. To je privedlo do razvoja mest, kot sta Ur in Eriku v Mezopotamiji, in Tebe v starem Egiptu. V Egiptu je Nil služil kot prevozno sredstvo in je zagotavljal tudi zaščito pred sovražniki, ker so njegove močvirne delte skorajda onemogočile invazijo. Stare Egipt in Mezopotamija pa sta imeli temeljne razlike v načinu vladanja njihovih družb ter v dogajanju v zvezi s kulturnim in verskim življenjem.

Razlike med starodavnim Egiptom in Mezopotamijo

Stari Egipt je imel politično strukturo drugačno od Mezopotamije. V starem Egiptu je faraon veljal za predstavnika bogov na zemlji. Državljani starodavnega Egipta so verjeli, da je njihov faraon bog, in so se vzdržali gledanja neposredno v njegov obraz, tudi ko so ga nagovorili (Richards & Van Buren, 2000). Večina plemičev, ki so bili imenovani na pomembne položaje v starem Egiptu, je bila povezana s faraonom. Po njegovi smrti bi ga lahko nasledil samo faraon sin. V starodavni Mezopotamiji je družba desetletja sestavljala samoupravne regionalne države, preden je bil Sargon Veliki razglašen za kralja leta 2370 pred našim štetjem (Brisch et al., 2008). Meščani Mezopotamije pa kralja ali njegovih naslednikov niso smatrali za božanske. V Mezopotamiji so bili večina pisarjev pripadniki plemiških družin in niso bili povezani z vladajočimi kralji.

Druga velika razlika med starodavnim Egiptom in Mezopotamijo je povezana religija in kultura. V Mezopotamiji so ženske lahko dobile dovoljenja za sodelovanje v trgovini in celo upravljale premoženje. Vendar so obstajala pravila, zapisana v Zakonik Hammurabija kar jim je preprečilo, da so podedovali premoženje, ko so njihovi možje umrli (Suter & Croddy, 1983). V starem Egiptu pa so ženske lahko vdove prevzele tretjino svojih mož. Starodavni Egipt in Mezopotamija sta imeli visoko razvite kulture, ki so podpirale razvoj slogov in jezikov pisanja.

V Mezopotamiji so Sumerci razvili pisni sistem, znan kot klinopis za lažje ohranjanje zapisov (Richards & Van Buren, 2000). Cuneiform, ki se je izrazil skozi oblike pitov, je bil napisan v glinenih tablicah, ki bi jih nato izpostavil soncu, da se posuši. V starem Egiptu so pisali pisarji hieroglifi za izražanje idej in konceptov. Ta jezik je imel abecedne elemente in tudi logotipe (Richards & Van Buren, 2000).

V starem Egiptu, tako kot v Mezopotamiji, so častili več bogov in boginj. V Mezopotamiji so imele velike zgradbe cikcaki služili so templji, v katerih so častilci lahko žrtvovali in molili (Connan, 1999). V starem Egiptu so bili templji navadne zgradbe, podobne hišam, kjer so duhovniki pogosto izvajali obrede, da bi prigovarjali številne bogove in boginje. Tudi stari Egipčani so se med življenjem na zemlji skrbeli, da so se pripravili na zagrobno življenje.

Verjeli so, da Ka, ali človeška duša, ne bi mogla preživeti v zagrobnem življenju brez svojega telesa (National Art of Art, 2015). Duhovniki starodavnega Egipta so imeli nalogo, da opravijo mumifikacijo za ohranitev trupel. Velike grobnice znane kot piramide so bili postavljeni za pokojne faraone, da bi ohranili njihova telesa in stvari, da bi jih lahko uporabljali v zagrobnem življenju. Kot je prikazano v Gilgameš, Enkidu in podzemni svet, tudi prebivalci Mezopotamije so se skrbno pripravljali na življenje po smrti (Brisch in sod., 2008). Še več, pokopali so mrtva telesa v keramične kozarce, ki so jih nato postavili v izkope, potem ko so jih najprej prekrili v preproge ali preproge.

Zaključek

Civilizacije starodavne Mezopotamije in Egipta so uspevale zaradi dolgih rek, ki so se dvigale po njihovih deželah. Ljudje so se naselili ob reki Nil v starem Egiptu in v bližini reke Evfrat in Tigris v Mezopotamiji, da bi izkoristili rodovitno zemljo, obogateno z muljem. Vendar sta med tema dvema civilizacijama prihajale do pomembnih političnih, verskih in kulturnih razlik, ki so vodile k oblikovanju človeških skupnosti.